Črtov dnevnik

Ravno v teh dneh se bo/je v Kinodvoru (od)vrtel dokumentarni film avstrijskega režiserja Hubert Sauperja z naslovom Darwinova nočna mora. V filmu poskuša avtor kritično in objektivno opisati življenje v Tanzaniji, natančneje v mestu Mwanza ob Viktorijinem jezeru. Mesto je poznano po ribiški industriji, ki v ogromnih količinah izvaža filete nilskega ostriža v Evropo. Žal svetoča trgovina nima pozitivnih vplivov na lokalno skupnost. Ravno ta hitra industrializacija in trgovina v mestu Mwanza direktno vpliva na širjenje kriminala, prostitucije, AIDSa, povečevanje revščine in razkoraka med ljudmi. Poseben zobnik v tem peklenskem stroju so tudi zahodne korporacije katerih letala v Afriko prinašajo orožje in odnašajo ribe. Ravno te ribe so po mnenju avtorja vir vsega zla v mestu Mwanza.

Film bi načeloma bil še kar dober, čeprav se nisem mogel znebiti občutka, da režiser nastopajočim vsiljuje svoje ideje. Tipičen primer je prepričanje, da tovorna letala vozijo v Tanzanijo orožje in odvažajo ribe. V filmu je vsak drugi intervjujanec vprašan glede tega “problema”. Ljudje večinoma zatrdijo, da tega še niso slišali oziroma, da to ne drži. Avtorju to ne zadošča, zato naprej sprašuje in sprašuje dokler ne naleti na enakomislečega lokalnega novinarja, ki potrdi njegovo hipotezo. Da bi bil še bolj prepričljiv doda še izjavo šest let starega dečka, ki naj bi enkrat na letališču videl puške. Vse skupaj potrdi ruski pilot, ki naj bi enkrat peljal pošiljko orožja v Angolo. Kaj ima Angola skupnega z Tanzanijo ne izvemo. Dokazi so res prepričljivi. Druga stvar, ki me je v filmu najbolj motila je bila kritika ribiške industrije v mestu Mwanza. Režiser in avtor filma Hubert Sauper večji del filma samo kritizira ribolov in kaže njegove realne in namišljene negativne stranske učinke na regijo. Hkrati zanemarja dobre strani, ki jih po mojem mnenju več kot slabih. V mestu se je znižala stopnja brezposelnosti, izboljšala se je infrastruktura, začela se je razvijati prehrambena industrija, mesto je postalo eno izmed najrazvitejših v tem delu Afrike.

Po kasnejšem kratkem brskanju po internetu sem naletel na nekaj interesantnih stvari. Nisem edini, ki so ga podrobnosti v filmu zmotile. Izkaže se, da je veliko podatkov in dejstev v dokumentarcu laž. Avtor tako npr. prikaže kako si revni lokalni prebivalci kuhajo gnile ribje glave in kosti. Ta del zgodbe drži. Ne drži pa dejstvo, da jih oporabljajo za prehrano ljudi. Z malo brskanja po internetu izvemo, da so ribje glave in kosti namenjene za izdelavo krmil za perutnino. Lokalni viri ter popotniki poudarjajo tudi skrajno subjektivno poročanje iz mesta samega. V filmu so bili uporabljani stari posnetki, zelo verjetna je prišlo tudi podkupovanja nastopajočih v intervjujih. Sam v Tanzaniji še nisem bil, vendar bolj verjamem spodnjemu filmu(govori direktor tovarne za predelavo rib) kot pa dokumentarcu.

Ali boste dokumentarcu verjeli ali ne se morate tami odločiti, jaz sem se že. Moje mnenje je, da Hubert Sauperj zaradi lastne promocije in slave precej prikrojil resnico ter tako naredil film bolj zanimiv. Zdi se mi skrajno nepošteno, da je za uresničitev svojega cilja zavestno škodoval Tanzaniji in ribiški industriji v mestu Mwanza. Glede na številne nagrade lahko sklepamo, da postaja vsebina oziroma resnica v filmih vse manj vredna. Se nam obeta nova filmska zvrst znanstveno-fantastični dokumentarec? Kakšno je pa vaše mnenje?

OCENA 3/10

Viri:

• http://www.darwinsnightmare.net – resnica o filmu
• http://www.darwinsnightmare.com/- uradna spletna stran